LJFW: Modna revija 3. in 4. letnika NTF
Če je revija 1. in 2. letnika Naravoslovnotehniške fakultete presenetila predvsem s kvaliteto izdelave in do podrobnosti dodelanem konceptom, pa sem na reviji višjih letnikov uživala v mavrici stilov in zgodb. Predstavljene kreacije kažejo na svetlo prihodnost slovenskega modnega oblikovanja ter na pogum, ki ga pri njihovih starejših kolegih pogosto pogrešam.
Tretji letniki so modno revijo NTF pričeli zelo udarno, tema pa se je vila okrog Maroka, njegove barvitosti in interpretacije le tega na nam poznan način. Urška Hvalica je na pisto poslala modele, razpete med dvo-celinskim Instanbulom. Cenim predvsem celovite stylinge, saj so poleg dodelanih oblačil izstopale tudi masivne ogrlice iz vrvi, ki sicer niso nova pogruntavščina, a videz lepo zaokrožijo. Katarina Kimovec je šla še korak dlje in modele ovila v šale, mojo pozornost pa so ujeli resasti zaključki, ki temi dodajo orientalsko privlačnost.
Timotej Bistan je minimalizem nadgradil z vse bolj popularnim plisejem, se z njegovo pomočjo poigraval s proporci telesa ter okrasno funkcijo. Čeprav gre za pretiravanje v uporabi dekorativnih elementov, je večina kosov nosljivih. Pri Tjaši Zalar sem se naravnost zaljubila v dolg anorak, ki izgleda izdelan do popolnosti, hkrati pa spominja na udobje spalne vreče. Hočem ga! Reneja Borštnar me je navdušila z mix & match konceptom, kateremu so družbo delali simpatični klobučki. Končno tudi videz, kjer čevlji niso bili zadnja misel, izredno cenim, da gre pozornost tudi dodatkom in celotnemu videzu. Vesna Uršič je razmišljala nekoliko bolj komercialno in z latino pridihom, mene modeli namreč rahlo spominjajo na Frido Kahlo. Kosi so sicer dobri, a bi od same realizacije ideje pričakovala še nekoliko več.
Med diplomanti NTF je Tina Verbič predstavila fantastično mini kolekcijo. XXL kroji, lepo padajoče draperije in peplum silhuete, plastenje in za piko na i še krasni klobučki – njena oblačila posedujejo lahkotnost in nosljivost, ki bo všeč mnogim. Sara Maganja me je povsem navdušila s prvim videzom z izrezi, ki spominjajo na cerkvene vitraže, pa z igro volumnov in grafičnih poslikav. Tjaša Černe je za temo izbrala tenisačico iz 20. let prejšnega stoletja, kar povsem dobro deluje tudi v današnjem času.
Med tolikšno množico različnih idej je kar težko izstopati, toda Nastji Bric je to definitivno uspelo. Pletenine v stilu znamenitega filma Alien izgledajo izredno zapletene in hkrati delikatne, so lepe a hkrati je v njih nekaj groze. Vse kose bi z veseljem spravila v svojo omaro. Za konec pa je temo zaključil še Matic Veler, katerega si bodo manekenke definitivno zapomnile, saj so v čevljih, visokih kot hodulje, komaj hodile. Prepričana sem, da ga bodo mnogi primerjali s Petrom Movrinom ali celo Alexandrom McQueenom (tako kot so prej tudi Petra) toda njegove kreacije govorijo o njegovi lastni estetiki. Gre za futurizem, ki izvira iz nečesa temnega, za preplet delikatne nedolžnosti in nočne more. Usnjene rese ter čipkasti izrezi so postali Maticev zaščitni znak, katerega spretno transportira iz teme do teme. Naravnost genijalno!
foto: Aleš Jenko
