Razveza zakonske zveze je nedvomno ena najbolj neprijetnih in čustveno zahtevnih izkušenj v življenju posameznika. Postopek ločitve je pogosto dolgotrajen in zapleten, zato je še toliko pomembneje, da se zakonca, ki želita prekiniti svojo skupno pot, pravočasno opremita z ustreznimi informacijami, podporo in strokovno pomočjo. Ključno vlogo pri tem ima zagotovo odvetnik, ki vama bo predstavil vse potrebne informacije o postopku, vaju seznanil z vajinimi pravicami in možnostmi ter vama nudil strokovno podporo in pravno varstvo skozi celoten postopek razveze zakonske zveze.
Postopek razveze zakonske zveze je odvisen od tega, ali gre za sporazumno razvezo ali pa za vložitev tožbe na sodišče (v primerih, ko se zakonca ne moreta sporazumeti glede starševstva, vzgoje in preživljanja otrok ter delitve premoženja). Na potek postopka pa vpliva tudi to, ali imata zakonca skupne mladoletne otroke ali ne.
Poenostavljeno povedano, je v Sloveniji zakonsko zvezo mogoče razvezati na dva načina, in sicer:
SPORAZUMNA RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE:
- Pri notarju, če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in sta se dogovorila o delitvi skupnega premoženja.
- Na okrožnem sodišču, če imata zakonca skupne mladoletne otroke in sta se dogovorila o vseh premoženjskih vprašanjih.
LOČITEV S TOŽBO:
- Ko se zakonca ne moreta sporazumeti o preživljanju otrok, varstvu in vzgoji ter delitvi premoženja.
Najprej si poglejmo najpogostejši primer – sporazumno razvezo, kadar imata zakonca skupne mladoletne otroke in sta se glede razveze sporazumela.
Ne glede na to, kdo od zakoncev predlaga razvezo in kakšni so razlogi za to, je prvi korak predhodno svetovanje na centru za socialno delo (CSD). Preden zakonca ali eden od njiju vloži predlog za razvezo na sodišče, se morata oba udeležiti tega svetovanja. V praksi to pomeni, da se morata prijaviti na razgovor pri CSD, ki jima nato po pošti sporoči datum svetovanja.
V primeru nasilja v družini lahko zakonca svetovanje opravita ločeno, sicer pa se ga običajno udeležita skupaj. Po opravljenem svetovanju CSD izda zapisnik, ki ga je treba priložiti predlogu za razvezo na sodišču.
Obstajajo tudi izjeme, ko udeležba na svetovanju ni potrebna, in sicer če:
- zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok;
- je eden od zakoncev nerazsoden;
- je eden od zakoncev pogrešan ali brez stalnega prebivališča;
- če eden ali oba zakonca živita v tujini.
Pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze na sodišču pa so sledeči:
- zakonca sta dosegla sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih otrok s starši;
- zakonca sta predložila sporazum o delitvi skupnega premoženja, overjen kot izvršljiv notarski zapis;
- zakonca sta predložila sporazum o najemu skupnega stanovanja ali hiše, prav tako v obliki notarskega zapisa;
- če eden od zakoncev nima dohodkov zaradi brezposelnosti brez lastne krivde, morata predložiti tudi sporazum o preživljanju zakonca v obliki notarskega zapisa.
V nadaljevanju si bomo pogledali postopek razveze zakonske zveze, ko sporazuma med zakoncema o razvezi zakonske zveze ni bilo moč doseči in je treba vložiti tožbo za ločitev na sodišču.
Če se zakonca ne moreta sporazumeti, mora eden od njiju vloži tožbo za razvezo na pristojnem sodišču. V primeru, da imata skupne mladoletne otroke, je predhodno svetovanje na CSD obvezno, zapisnik pa je prav tako treba priložiti predlogu. V sodnem postopku sodišče odloča o predlogu za razvezo zakonske zveze, hkrati pa tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih otrok s starši. Pri tem sodišče vedno odloča v največjo korist otrok, zato pridobi tudi mnenje CSD.
RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE IN DELITEV PREMOŽENJA
Delitev premoženja je povsem ločen postopek, ki ga sodišče ne opravi samodejno ob razvezi. Ker se premoženje, ki ga zakonca ustvarita med trajanjem zakonske zveze, šteje za njuno skupno premoženje, je ob razvezi delitev tega premoženja nujna. Najprej je treba oceniti, kaj vse spada v skupno premoženje. Praviloma se to premoženje razdeli tako, da je vsak zakonec upravičen do polovice, vendar le tistega, kar sta ustvarila skupaj. V skupno premoženje ne spada premoženje, ki ga je posamezni zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem, če gre na primer za dediščino ali darilo.
Delitev premoženja je pomemben in pogosto občutljiv del razveze, zato je ključno, da se mu posveti dovolj časa in da se temeljito preuči dejansko stanje – torej kaj vse sodi v skupno premoženje, kot so nepremičnine, denarna sredstva, naložbe, vozila in drugo premoženje. Postopek delitve mora biti pravilno, pravično in strokovno voden, pri čemer je pomoč izkušenega odvetnika skoraj nujna. Ne gre spregledati niti obveznosti, kot so dolgovi in krediti, ki so prav tako del skupnega premoženja in se morajo ob delitvi ustrezno upoštevati in pravično razdeliti.
SKRBNIŠTVO NAD OTROKI
Sporazumno doseženo skrbništvo nad otroki
Če starša po ločitvi ne bosta več živela skupaj, se morata najprej dogovoriti o varstvu in vzgoji svojih skupnih otrok. Najboljše je, če jima uspe doseči sporazum, v katerem jasno določita, kje bodo otroci živeli, kako pogosto bodo potekali stiki z drugim staršem ter kje in na kakšen način bodo ti stiki potekali. Možnosti za ureditev teh vprašanj je veliko in vse je odvisno od dogovora med staršema. Pri tem pa je ključno, da se oba osredotočita izključno na korist in dobrobit otrok.
V zadnjem času se vse pogosteje pojavlja deljeno skrbništvo, pri katerem otroci izmenično preživljajo čas pri obeh starših, na primer en teden pri enem in naslednji teden pri drugem. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi tako imenovani »skandinavski model«, pri katerem otroci ostanejo v svojem znanem domačem okolju, medtem ko se pri njih izmenjujeta starša – en teden je z njimi en starš, naslednji teden drugi.
Kako pa poteka skrbništvo nad otroki, če sporazuma ni možno doseči?
V tem primeru mora eden od staršev na pristojno sodišče vložiti predlog za dodelitev skrbništva, v katerem mora navesti vse pomembne podatke o otroku in obeh starših ter hkrati predlagati način, kako naj se uredi skrbništvo nad otrokom oziroma otroki. Skupaj s predlogom mora sodišču predložiti tudi ustrezno dokumentacijo, ki se nanaša na šolanje otrok, njihovo zdravstveno stanje ter finančno stanje obeh staršev.
Na podlagi prejete vloge sodišče zaprosi CSD, da opravi razgovor z obema staršema in pridobi celovite informacije o družinskih razmerah, odnosu med staršema ter odnosu staršev do otrok. Po opravljenem razgovoru CSD pripravi poročilo in poda predlog glede dodelitve skrbništva, ki ga nato predloži sodišču kot strokovno mnenje v pomoč pri sprejemanju odločitve.
Če pride do kršitve otrokovih pravic ali je otrok pri enem od staršev ogrožen, lahko sodišče izda začasno odredbo glede skrbništva ali stikov (začasni odvzem skrbništva enemu od staršev). Sledi sodni postopek in zaslišanje obeh staršev, pregleda in upošteva se mnenje CSD. Sodišče upošteva otrokove želje, sposobnost staršev za skrb otroka, finančno zmožnost staršev ter čustveno navezanost otrok do staršev. Sledi končna odločitev sodišča, ki je izključno naklonjena in deluje v smer največje koristi otroka. Če se na odločitev sodišča eden od staršev ne strinja, lahko vloži pritožbo v roku 15 dni od izdaje odločbe.
Ne glede na to, ali bosta zakonca razvezo uredila sporazumno ali bo potreben sodni postopek s tožbo, vam iskreno priporočamo, da poiščete pomoč odvetnika. Postopek, ki je pred vami, namreč ni ne preprost ne prijeten. Prav zato je ključnega pomena, da ste pravočasno ustrezno informirani, da poznate svoje pravice in možnosti, da vas nekdo strokovno vodi in zastopa ter vam nudi podporo skozi celoten postopek – to je tisto, kar resnično potrebujete in si zaslužite.
